Pridobivanje toplote iz toplotne črpalke se zaenkrat uvršča med obnovljive vire energije, ker približno eno tretjino energije prispeva elektrika, dve tretjini pa toplotna energija iz okolja (bodisi zraka, zemlje ali vode). Toplotna črpalka je ekološko gledano skoraj povsem enaka peči na premog (pri letnem grelnem številu 3). Za obratovanje toplotne črpalke moramo v Zasavju pokuriti enako količino premoga kakor bi ga morali v peči na premog za enako količino toplote. Obstajajo sicer ugovori, da del električne energije pridobimo iz vodnih elektrarn, del pa iz jedrske elektrarne Krško, vendar je to že druga zgodba. Seveda pa obstajajo razlike med toplotnimi črpalkami. Kakor hitro je njihovo letno grelno število večje od 3, smo že na varni strani oziroma to pomeni, da v Zasavju za tako toplotno črpalko pokurimo manj premoga za enako količino pridobljene toplote. Na mnogih spletnih straneh so izvedbe toplotnih črpalk opisane v podrobnosti, ki jih tu ne bi navajal. Izvedbe so:
- zrak / zrak (izkorišča toploto zunanjega zraka – split sistemi)
- zrak / voda (izkorišča toploto zunanjega zraka)
- zemlja / voda (izkorišča toploto zemlje s pomočjo zemeljskega kolektorja)
- voda / voda (izkorišča toploto podtalnice)
Ekonomsko gledano so najugodnejše toplotne črpalke zrak/zrak (v primeru začetne investicije in v primeru tekočih stroškov), sledijo toplotne črpalke zrak/voda, ki so sicer pri vgradnji cenejše od izvedb zemlja/voda in voda/voda, vendar imajo slabša grelna števila in posledično so večji stroški za elektriko.
Največ se vgradi toplotnih črpalk tipa zrak/voda in zrak/zrak, ki so tudi najcenejše.
Omeniti velja, da se v praksi pri toplotnih črpalkah tipa zemlja/voda mnogokrat zgodi, da toplotna črpalka ne daje dovolj toplote ali pa da pokuri (z dodatnim vgrajenim elektrogrelnikom ali brez) preveč elektrike. To je največkrat posledica neustreznega dimenzioniranja - premajhnega zemeljskega kolektorja. V takem primeru prihaja v zemeljskem kolektorju do prevelikih podhladitev in posledično do nezadostnega delovanja ali celo prenehanja delovanja toplotne črpalke. Sistem je možno sanirati na različne načine, tudi z dogrevanjem s solarnim sistemom, vendar je za konkreten primer potrebno najprej ugotoviti dejansko stanje.
projektant Dušan Škerlj
info@soncna-ledina.si