Najbolj idealno je zgraditi objekt tako, da hlajenja sploh ne potrebujemo ali ga skoraj ne potrebujemo (pasivna hiša, zunanja senčila, …). V kolikor hlajenje potrebujemo pa imamo več možnosti:
Aktivno hlajenje pri katerem potrebujemo dovajanje dodatne energije in pasivno hlajenje brez dovajanja dodatne energije.
Pri aktivnem hlajenju lahko uporabimo toplotno črpalko zrak/zrak z neposrednim hlajenjem zraka v prostoru ali pa toplotno črpalko zrak/voda s posrednim hlajenjem – hladilni medij v tem primeru prenaša hlad v prostor na primer preko talnih konvektorjev, lahko pa tudi preko stropnega, stenskega ali talnega hlajenja. Pri pasivnem hlajenju izkoriščamo akumuliran hlad zemlje ali zraka.
V primeru hladu zemlje lahko uporabimo toplotno črpalko z zemeljskim kolektorjem, lahko pa uporabimo samo zemeljski kolektor brez toplotne črpalke. Pri delovanju pasivnega hlajenja toplotna črpalka, tudi če jo imamo ne deluje oziroma je v delovanju samo obtočna črpalka.
Če imamo v objektu dovolj zmogljiv prezračevalni sistem, lahko izkoriščamo možnost nočnega pohlajevanja. To je oblika pasivnega hlajenja, kjer za delovanje ne potrebujemo skoraj nobene dodatne energije, razen za delovanje ventilatorjev. Za večje objekte je tak način izvedbe prezračevanja najbolj smiseln.
Še posebej pri hlajenju pa moramo biti izredno previdni pri izbiri in razporedu vpihovalnih elementov hladnega zraka. Določiti je potrebno take postavitve elementov, da ne prihaja do pihanja v bivalni coni oziroma neposredno na stanovalce ali zaposlene.
V primeru hlajenja s konvektorji, pa tudi hlajenja s toplotnimi črpalkami zrak/zrak prihaja do efekta razvlaževanja zraka, kar v poletnem času praviloma poveča bivalno ugodje v prostoru in hkrati zmanjšuje možnost kondenzacije vlage na neželenih mestih v stavbi.
Za hlajenje lahko uporabimo več različnih sistemov:
- konvektorsko hlajenje
- hlajenje s toplotno črpalko zrak/zrak (=split sistem)
- talno, stensko in stropno ogrevanje
- pasivno hlajenje
- hlajenje prek prezračevalnega / klimatizacijskega sistema
Konvektorsko hlajenje
Potrebuje prisilni obtok zraka z ventilatorjem – običajno uporabimo temperaturi režim 7/12°C. Potrebujemo tudi odvod kondenza. Konvektorji so lahko zelo različnih izvedb: talni (vgrajeni v tla pod ravnino tal oziroma ravno s tlemi), stenski parapetni (z nogicami na tleh), stenski dvignjeni od tal in stropni različnih izvedb. Lahko so samostoječi ali vgradni.
Hlajenje s toplotno črpalko
Hlajenje s toplotno črpalko zrak / zrak je na videz podobno kot s konvektorko izvedbo stenske parapetne, stenske dvignjene od tal in stropne izvedbe.
Kombinacija stropnega hlajenja z dodatnim razvlaževanjem
Za ugodje najboljši način hlajenja je kombinacija stropnega hlajenja z dodatnim razvlaževanjem prostorskega zraka. V tej kombinaciji lahko uporabimo še stensko hlajenje. Ta rešitev pa je praviloma dražja in zahtevnejša pri montaži. Za izvedbo potrebujemo ploskovne cevne registre, ki jih običajno montiramo po celotni površini ali vsaj po večjem delu površine stropa. Bivalno ugodje take izvedbe je v primerjavi z ostalimi načini hlajenja naravnost neverjetno – ko stopiš iz razgretih prostorov v tak prostor, dobiš občutek, da si zamenjal letni čas.
Talno hlajenje
Se sicer lahko uporablja, ni pa najbolj primerno, ker površine tal ne smemo preveč znižati.
Če za stropno, stensko ali talno hlajenje uporabimo hlad iz zemeljskega kolektorja brez aktivnega hlajenja - izkoriščamo samo hlad vode in pri tem potrebujemo električno energijo samo za pogon obtočne črpalke, potem je to pasivno hlajenje. Druga oblika pasivnega hlajenja je na primer nočno pohlajevanje z zunanjim zrakom, lahko z naravnim prezračevanjem ali pa tudi s prezračevalnim sistemov – tu potrebujemo električno energijo samo za ventilatorje za izmenjavo zraka. Kadar pa je zunanji zrak prevroč in želimo ohlajati prostor prek prezračevalnega sistema, potrebujemo dodatno aktivno hladilno enoto ali pa hranilnik hladu, od koder črpamo hlad.
Hlajenje je od vseh procesov vzdrževanja bivalnega ugodja eno od najbolj problematičnih in sicer zato, ker običajno hladimo prostore z vpihovanjem ohlajenega zraka. Kot je razvidno iz tabele iz poglavja prezračevanja pa je gibanje zraka pri nizkih temperaturah najbolj moteče, pa tudi nevarno za zdravje, če presega meje, ki jih stanovalci oziroma zaposleni normalno prenašamo.
Dopolnjeno 14.2.2017, projektant Dušan Škerlj info@soncna-ledina.si
