Za razliko od klasičnega ogrevanja, hlajenja in prezračevanja pri klimatizaciji ustrezno vlažnost v prostorih zagotovimo z napravami, ki aktivno uravnavajo vlažnost zraka. Ustrezna vlažnost zraka v bivalnem okolju je eden od osnovnih pogojev bivalnega ugodja, zato moramo zanjo v vsakem primeru poskrbeti. Neustrezna vlažnost zraka v prostoru ima lahko poleg škodljivega vpliva na naše zdravje za posledico tudi gospodarsko škodo na objektu.
Vlaženje:
Kot je bilo že v uvodu projektiranja strojnih inštalacij navedeno, nas k zagotavljanju vzdrževanja ustrezne vlažnosti v prostoru obvezuje že Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih. Osnovno izhodišče je torej minimalna relativna vlažnost 30%. V zimskem času to pomeni, da pri klimatizirani stavbi potrebujemo aktivno vlaženje z vlažilnikom – pršnim ali parnim, samostojnim ali kanalskim (kanalska izvedba je izvedba vgradnje vlažilnika v kanal prezračevalnega sistema). Kadar imamo v stavbi kanalski prezračevalni sistem, takrat je najbolj smiselna tudi kanalska izvedba vlaženja, ker s tem dosežemo najbolj enakomerno porazdelitev relativne vlažnosti v prostoru, pod pogojem seveda, kadar je kanalska distribucija prezračevanja ustrezno izvedena – ob ustreznem načrtovanju je to potrebno zagotoviti.
Vlaženje je praviloma potrebno le pozimi ob izmenjavi iztrošenega notranjega zraka s svežim zunanjim zrakom. To je posledica fizikalnega principa, da je toplejši zrak sposoben sprejeti bistveno večjo količino vlage oziroma vode v plinastem stanju kakor hladnejši. Zato se zunanji zrak tudi v primeru 100% nasičenosti z vlago ob dežju ali sneženju pri ogrevanju na sobno temperaturo spremeni do te mere, da njegova relativna vlažnost pade 30%, pri zelo nizkih zunanjih temperaturah celo pod 10% relativne vlažnosti. To pomeni, da pri prezračevanju v zimskem času zaradi nizkih zunanjih temperatur nikoli v notranje prostore ne dobimo preveč vlažnega zraka, tudi takrat ne, kadar imamo zunaj hude nalive ali močne snežne meteže. Če v takem primeru v notranjih prostorih ali v prezračevalnem sistemu nimamo dodatnih izvorov vlage, potem imamo stalno težave s prenizko vlažnostjo zraka v notranjih prostorih stavbe. Kot je znano prenizka vlažnost zraka zmanjša delovno storilnost, poslabša dobo počutje in v nekaterih primerih celo kvarno vpliva na zdravje zaposlenih oziroma prisotnih v takih prostorih. Iz tega razloga je znan celo primer znanega inštituta iz Ljubljane, kjer so zaradi ustrezne delovne storilnosti in zdravja zaposlenih zahtevali, da tudi v zimskem času relativna vlažnost v delovnih prostorih ne sme pasti pod 60%. Taka relativna vlažnost je namreč idealna za boljšo delovno storilnost. Veliko pa dosežemo že v primeru, kadar dvignemo relativno vlažnost notranjega zraka z 10% na vsaj 30%. Vedeti pa moramo, da je uparjalna toplota vode zelo velika in v primeru velikih prostorov lahko vlaženje predstavlja ogromne stroške porabe energentov.
Poleti vlaženja zraka ne potrebujemo – razlog je obrnjen fizikalni princip kot je opisan za zimski čas. Takrat potrebujemo kvečjemu razvlaževanje. Možne to tudi izjeme, za posebne delovne procese ali delovne postopke.
Kadar imamo prezračevanje izvedeno s klimatom z vračanjem vlage kot je to primer izvedbe z rotacijskim regeneratorjem (rototerm), potem nam že klimat določen delež vlage od izstopnega zraka prenese na sveži dovedeni zrak. Vendar ne v celoti in praviloma težko ali pa ne moremo zagotavljati relativne vlažnosti nad 30%. Še slabša je situacija glede tega pri klimatu s ploščnim prenosnikom toplote (kocko), kjer ni vračanja vlage nazaj v prostor. Klimat s kocko pa ima po drugi strani to prednost, da poleg vlage nazaj prostor ne vrača tudi nobenih vonjav.
Izvedba aktivnega vlaženja z aktivnim vlažilnikom zraka pride v poštev predvsem v poslovnih in industrijskih stavbah. Tu običajno nimamo dovolj notranjih izvorov vlage, ki bi nadomestili izgube vlage čez prezračevalni sistem. Pri manjših enostanovanjskih objektih je koncentracija izvorov vlage na prostorninsko enoto običajno večja (kuhanje, kopanje, pomivanje, delno tudi prisotnost ljudi), zato aktivno vlaženje ni običajno. Pri industrijskih objektih pa se lahko zaradi prenizke relativne vlažnosti pojavijo poleg neustreznih delovnih pogojev še tehnološke težave. V takih primerih pa je aktivno vlaženje obvezno.
Razvlaževanje:
Razvlaževanje tehnično ni tako problematičen proces kot je to aktivno vlaženje. Pri aktivnem vlaženju porabljamo enormne količine energije, poleg tega pa moramo poskrbeti še za higiensko varnost vlaženja. Znani so namreč primeri težav iz prvih serij klimatizacijskih sistemov. Takrat je bilo število smrtnih primerov zaradi legonarske bolezni povzročene s strani tehničnih oziroma strojnih sistemov največje ravno v primeru prezračevalnih sistemov. Pri razvlaževanju nikoli nimamo takih nevarnosti zaradi legionel. Za razvlaževanje prek prezračevalnega sistema nam običajno zadošča že aktivno kanalsko hlajenje oziroma hlajenje s prenosniki toplote glikol/zrak znotraj klimatov. Poskrbeti moramo samo za odvod kondenza. Če na prezračevalnem sistemu nimamo vgrajenega aktivnega hlajenja pa lahko zrak razvlažujemo z lokalnimi razvlažilniki zraka ali pa s hlajenjem prostora s konvektorji ali split sistemi.
Plesni v stanovanju in v drugih stavbah
Še posebej pomembno je razvlaževanje zraka pri preprečevanju pojavljanja iz razvoja plesni na notranjih elementih gradbene konstrukcije – predvsem znotraj stavbe na zunanjih stenah, v vogalih zunanjih sten, na zunanjih oknih in vratih ter na notranjem pohištvu. Pojav plesni je še posebej pogost pojav pri novogradnjah, kadar so stavbe dobro toplotno izolirane, okna dobro tesnijo, investitorji pa ne vgradijo prezračevalnega sistema z vračanjem odpadne toplote (z rekuperatorjem). Tudi neustrezno izvedena energetska sanacija stavb je pogosto vzrok pojavljanja in razvoja plesni – to je večina energetskih sanacij obstoječih stavb, ki so izvedene v praksi:
Običajno se v takem primeru vgradi toplotna izolacija, zamenja se stavbno pohištvo (zunanja okna in zunanja vrata) toplotno se izolira streha, v nekaterih primerih tudi tlaki. Vedno pa v takih stavbah ostanejo toplotni mostovi, praviloma večji, ali pa vsaj manjši, ki jih nikoli ni možno v celoti odpraviti. Skoraj nikoli pa ni predmet energetske prenove stavbe prenova prezračevalnega sistema, kar je največja napaka vseh energetskih sanacij ! Naknadne sanacije neustrezno izvedenih energetskih sanacij so praviloma še težje in še bolj zahtevne - še posebej, kadar želimo vzpostaviti ustrezen prezračevalni sistem v stavbi. Vendar je tudi v takih primerih objekte možno v celoti ustrezno sanirati.
Dopolnjeno 14.2.2017, projektant Dušan Škerlj
info@soncna-ledina.si
