Čebelarstvo je dolgoletna družinska tradicija. Čebelarili so že stric starega očeta, stari oče in oče. Oče Ivan je bil ustanovitelj ter dolga leta predsednik in tajnik Čebelarskega društva Begunje pri Cerknici. Konstruiral in v lastni režiji je zgradil tri fiksne čebelnjake ter več transportnih čebelnjakov. Na področju čebelarstva je bil zelo inovativen, bil je eden od začetnikov uporabe mravljične kisline za zdravljenje varoje. Imel je sto panjev. Žal jih po njegovi smrti nisem mogel vseh obdržati. Trenutno čebelarim z 20 gospodarskimi panji. Pridelujem samo med. Zaradi majhnega števila panjev količina medu zadošča komaj za lastne potrebe in nekaj stalnih strank. Prodaje prek spleta nimam – za to trenutno tudi nimam zakonsko potrebnih pogojev.

Med z našega področja – z Menišije je zelo kakovosten. Področje je odmaknjeno od večjih industrijskih in mestnih središč. Pokrajina je delno gričevnata, delno gorata, kmetijstvo je skoraj opuščeno, še največ je z grmovjem poraščene gmajne, gozdov in travnikov. Od medovitega drevja je nekaj lipe, sadnega drevja, divjih češenj. Kostanja ni. Od medovitega grmovja pa velja omeniti lesko (le za cvetni prah), krhliko, češmin, dren, šipek, medvedove hrušce (glog), divje maline, robido, črni trn, makovnco, mačice. Pri nas najbolj značilne medovite travniške oziroma gorske rože so resje (spomladanska resa), regrat, divje jagode, travniška kadulja, glavinec (različnih vrst, tudi gorski), pomladanski žafran, mali zvonček, kalužnice, gorski kosmatinec, bodeča neža, teloh, detelje, materina dušica, šentjanževka, dresen, kozja brada, potrošnik, rman, grintavec in številne druge.

Pridelujem v glavnem cvetlični med. Vrsta cvetličnega medu je zelo odvisna od mikrolokacije čebelnjaka. Trenutno ga imam postavljenega na začetku Begunj pri Cerknici (nadmorska višina cca 620m) zelo blizu Slivnice (vrh 1114m nadmorske višine). Oče je imel čebelnjak postavljen prej 1 km zračne linije stran od sedanje lokacije, zato je bil med povsem drugačnega okusa. Doseg čebel v ugodnem vremenu sicer znaša nekje do 5 km zračne linije, vendar v hladnem pomladanskem in spremenljivem vremenu bistveno manj. Mnogokrat se zgodi celo, da imajo različne čebelje družine na isti lokaciji čebelnjaka povsem drugačen med po barvi in okusu. To je posledica dveh dejavnikov: Močnejše družine v zgodnji pomladi prinesejo več medu na zgodnji paši kot šibkejše, dogaja pa se tudi, da se različne čebelje družine usmerijo na različne paše (medovite rastline). Pred časom so bili veliki donosi tudi hojevega in smrekovega medu. Pred približno 10 leti je pri nas gozdno medenje skoraj prenehalo. Vzrok ni znan, možen vzrok so vremenske spremembe.

Čebelarim z unikatnimi panji in sati, ki jih je izdelal moj oče. Standardnih Žnideršičevih satov v mojih panjih ni možno uporabiti oziroma je možno z montažo dodatne letvice. Očetov sat ima dimenzije 410x297x25 [mm], AŽ (Alberti-Žnideršičev) sat pa dimenzije 410x260x25 [mm]. Pri premostitvi razlike uporabljam letvice 410x35x21, ki so se izkazale kot najprimernejše. Letvice vnaprej pripravim, vanje vstavim inox vijake ter jih z akumulatorskim vrtalnim strojem privijačim na zgornjo stranico AŽ sata. To izvajam, ko so čebele na satju. Obraten prehod iz očetovega sata na AŽ sat bi bil precej težji in se verjetno ne bi dalo opraviti predelave s čebelami na satju. Potrebno bi bilo namreč določen del sata skupaj s satjem in zalego odrezati in pritrditi novo zgornjo letvico. Pri tem bi bilo potrebno porezati tudi nosilne žice satja, ki jih pri montaži nove letvice ne bi bilo možno ponovno pritrditi.

Zdravljenje čebel izvajam po zahtevah ekološkega čebelarstva – uporabljam izključno naravne kisline in sredstva, ki so dovoljena v ekološkem čebelarjenju. Uradno ekološkega čebelarjenja nimam registriranega.