Izvajamo tudi izobraževanja s področja projektiranja, vgradnje in učinkovite rabe sistemov strojnih instalacij.
Primer izobraževanja: Energetska učinkovitost zgradb
Vsebina izobraževanja:
1. Toplotne izgube zgradb
Toplotne izgube zgradb so odvisne od toplotne izolativnosti mejnih površin zgradb kot so: konstrukcija zidov, tal, strehe, oken vrat, prezračevalnih odprtin. Toplotne izgube so odvisne tudi od načina uporabe ogrevalnih in prezračevalnih sistemov sistemov. Pri toplotnih izgubah moramo upoštevati tudi geografsko lego zgradbe – mikro in makrolokacijo.
2. Toplotni dobitki zgradb
Toplotni dobitki stavb so prav tako kot toplotne izgube odvisni od geografske lege, gradbene zasnove stavbe in prezračevalnega sistema. Toplotnih dobitkov stavb ne moremo izenačiti s toplotnimi izgubami, zato se določajo (računajo) drugače kot toplotne izgube. Posledica prevelikih toplotnih dobitkov stavb je močno pregrevanje stavb in s tem potrebni visoki stroški hlajenja.
3. Ogrevalni sistemi zgradb
Poznamo klasične ogrevalne sisteme ogrevanja kot so na primer ogrevanje na zemeljski plin ali kurilno olje in alternativne ogrevalne sisteme. Najbolj razširjeni alternativni ogrevalni sistemi so ogrevanje z biomaso (drva, sekanci, peleti) in ogrevanje s sončno energijo. Obstajajo tudi kombinirani ogrevalni sistemi.
4. Hladilni sistemi zgradb
Tudi pri hladilnih sistemih poznamo klasične (na primer na električno energijo) in alternativne – na primer na sončno energijo
5. Prezračevalni sistemi zgradb
Poznamo naravno in umetno prezračevanje, z rekuperacijo in brez.
6. Električna energija za stavbe
Najbolj razširjeni so priklopi na obtoječe elektroenergetsko omrežje. Obstajajo pa tudi alternativne rešitve s fotovoltaičnimi kolektorji ali s kogeneracijo toplote in električne energije.
7. Klasični in alternativni viri za ogrevanje, hlajenje in preskrbo električne energije zgradb
Pri odločitvi za klasični ali alternativni energetski vir moramo poznati tehnične pogoje rabe energije v stavbah. Za energijsko potratne zgradbe na primer niso primerne toplotne črpalke, nasprotno pa so primerne za nizkoenergijske in pasivne hiše. Pri izbiri energetskega vira moramo upoštevati tudi ostale okoliščine kot je na primer razpoložljivost energetskega vira.
8. Načini varčevanja z energijo
Med načine varčevanja z energijo spadajo predvsem ustrezna izbira oziroma določitev same zgradbe oziroma morebiten način energetske sanacije zgradbe kot tudi način uporabe ogrevalnih sistemov v zgradbah in kultura obnašanja do energetskih virov.
9. Investiranje v energetske sisteme zgradb
Pri investiranju v energetske sisteme zgradb moramo upoštevati veliko dejavnikov. Med najpomembnejše dejavnike sodijo: predvideno trajanje uporabe zgradbe, zgornja omejitev višine investicije, vračilna doba investicije, tehnični vidiki energetskega sistema, dolgoročni učinki in varovanje okolja. Upoštevati je potrebno tudi možnost pridobitve subvencij s strani države.
Izobraževanje podrobneje podaja navedene točke s tehničnega, praktičnega in ekonomskega vidika.
Splošno izobraževanje traja 3 šolske ure (3 x 45 minut), možna je tudi skrajšana varianta izobraževanja (ne manj kot 1 uro).
Obstajajo tudi prilagojena izobraževanja za posamezne skupine udeležencev in sicer:
- za investitorje, kjer je večji povdatek na ekonomskem vidiku energetskih sistemov ter obrazložitvijo v zvezi s pripravo projektov strojnih instalacij za novogradnje in sanacijo obstoječih zgradb
- za zaposlene v zgradbah, kjer je večji povdatek na načinu uporabe energetskih sistemov
- za tehnično osebje zaposlenih, kjer je večji poudarek na projektnih oziroma tehničnih rešitvah enetgetskih sistemov zgradb kakor tudi energetskih sistemov v sami proizvodnji ob upoštevanju ekonomskih vidikov
Program usposabljanja pripravil:
Dušan Škerlj, inž. matematike, univ. dipl. inž. strojništva
z opravljenim strokovnim izpitom za odgovorno projektiranje strojne stroke