![]() |
Stanovanjske in poslovne stavbe ter gradbeno inženirske objekte lahko ogrevamo na zelo različne načine. Kot energent lahko uporabimo:
Najprimernejši energent so obnovljivi viri oziroma fosilna goriva. Električna energija pride v poštev le v primeru pokrivanja trenutno povečanih potreb po toplotni energiji, pri izredno majhnih potrebah po toplotni energiji ter pri kratkotrajnih potrebah po toplotni energiji. Toplotne črpalke glede energenta uvrščamo med obnovljive vire, ker črpajo toploto iz okolice ter jo z manjšim deležem dodane električne energije dvignejo na višji temperaturni nivo.
Za večje sisteme je zanimiva tudi kogeneracija električne in toplotne energije. Pri vseh investicijah v obnovljive vire kakor tudi v kogeneracijo priporočamo, da investitorji (lahko tudi z našo pomočjo) preverijo možnosti pridobitve nepovratnih sredstev Eko sklada Republike Slovenije ter možnosti dodelitve kreditov s subvencionirano obrestno mero.
Izbira energenta (fosilna goriva in/ali obnovljivi viri) je odvisna od:
Vsak tip ogrevala ima svoje prednosti in slabosti.
Je najbolj univerzalno in najbolj vsestransko uporabno, razen pri prostorih z veliko višino (nad 3 ali nad 4 metre). Pri prostorih z večjo višino se praviloma uporabljajo drugi ogrevalni sistemi, predvsem toplozračno ogrevanje ali pa sevalno ogrevanje.
Pride v poštev predvsem takrat, kadar potrebujemo tudi hlajenje, saj takrat isti konvektor, ki služi ogrevanju, služi tudi hlajenju. Konvektorji pridejo v poštev tudi pri ogrevanju prostorov z večjo višino, saj pihajo segret zrak navzdol v bivalno cono. Radiatorji za prostore z večjo višino niso najbolj primerni, ker nam praktično vsa oddana toplota najprej uide pod strop.
Nam prostore bolj enakomerno ogrevajo, zaradi bolj enakomernega ogrevanja je tudi poraba energije nekoliko manjša. Posebej ugodno je talno ogrevanje v primeru kletnih prostorov in prostorov nad neogrevanimi prostori, ker na ta način poskrbimo, da tla nikoli niso premrzla. Prav tako je zelo priporočljivo talno ogrevanje za kopalnice, da nam ni potrebno hoditi po mrzlih tleh. Talno ogrevanje ima v primerjavi z radiatorskim ogrevanjem tudi svoje pomanjkljivosti: Prvič talno ogrevanje ima počasen odziv – prostorov ne moremo na hitro pogreti. Drugič talno ogrevanje ne zadošča v primeru velikih potreb po ogrevanju. Druga težava se pri novejših gradnjah zaradi dobre toplotne izolativnosti praviloma ne pojavlja. Praviloma zato, ker moramo v primeru velikih potreb po prezračevanju dogrevati tudi sveži zunanji zrak in če so te izmenjave res velike, potem talno ogrevanje ne zadošča. Je pa talno ogrevanje ugodno oziroma energetsko manj potratno tudi zato, ker vedno deluje le na nizkotemperaturnem režimu, kar je zelo primerno pri izkoriščanju obnovljivih virov energije. Po drugi strani pa moramo paziti, da pri talnem ogrevanju nimamo prevelikega specifičnega ogrevanja na površinsko enoto, kar bi bilo lahko nezdravo za stanovalce, pa tudi neprimerno za oziroma škodljivo za gradbene elemente. Načrtovana specifična toplotna obremenitev tal naj ne bi presegala 100 W/m2, vendar je bolje talno ogrevanje omejiti na 50 do 60 W/m2. V primeru, kadar potrebujemo talno ogrevanje zaradi premrzlih tal, pa to ne zadošča za ogrevanje prostorov, vgradimo poleg talnega ogrevanja dodatno ogrevanje po drugačnem sistemu (konvektorsko, toplozračno, …).
Na sliki vidimo primer polaganja cevi za talno ogrevanje. V tem primeru je bila najprej položena na tla toplotna izolacija, nanjo PVC folija, nato nosilci cevi talnega ogrevanja, ki jih vidimo na sliki. Nosilci za cevi so lahko taki lahko pa tudi drugačni kot na sliki, odvisno od proizvajalca. Direktno na tako položene cevi potem vlijemo beton oziroma estrih, praviloma cca 6 cm in z njim zalijemo cevi talnega ogrevanja. Talno ogrevanje lahko polagamo po sistemu z ločenimi nosilci za cevi ali pa s profiliranimi ploščami za talno ogrevanje, ki že vsebujejo cevne nosilce. Ob tej sliki velja omeniti še to, da se pod toplotno izolacijo, na katero so položene vidne cevi za talno ogrevanje, skrite cevi za prezračevanje in cevi kanalizacije. Torej: na betonsko ploščo so najprej položene v isto ravnimi cevi prezračevanja in cevi kanalizacije, ki se ne smejo križati (zaradi omejitve pri višinah tlakov). V isto ravnino, če ne gre drugače pa tudi čez so potem položene cevi za vodovod (topla in hladna voda). Vmesne luknje zapolnimo s toplotno izolacijo, potem pa pride čez toplotna izolacija, ki je podlaga za cevi talnega ogrevanja. Vse te detajle montaže je potrebno poznati že v fazi načrtovanja in potek vseh inštalacij temu primerno zrisati in potem spraviti na papir.
Na sliki vidimo še primer zalivanja cevi za talno ogrevanje z betonom. Stroj za doziranje oziroma potiskanje betona po gibljivi cevi se nahaja zunaj hiše na dvorišču.
Je tudi izvedljivo, vendar se redko izvaja, ker pri novogradnjah praviloma zadošča talno ogrevanje. Znan je primer stenskega ogrevanja pri pasivni hiši na Gorenjskem, kjer je bilo namesto talnega ogrevanja uporabljeno stensko ogrevanje. Hiša je bila tako dobro grajena, da je bila površina za vgradnjo talnega ogrevanja enostavno prevelika. Stropno ogrevanje je energetsko najbolj neugodno, ker nam vsa toplota razen sevalnega dela, ostane pod stropom. Če že imamo stropno hlajenje, potem lahko isto vejo porabimo za stropno ogrevanje, ni pa nujno.
Je podobno konvektorskemu ogrevanju. V obeh primerih nam kroži notranji zrak prostora čez prenosnik toplote. Pri konvektorjih imamo poleg prisilnega kroženja z ventilatorji možnost tudi naravnega kroženja, vendar mora biti za ta namen prilagojen konvektor, ki potem deluje po podobnem principu kot radiator. Razlika med obema tipoma ogrevanja je v mediju, ki prenaša toploto. V primeru toplotne črpalke zrak/zrak se nam po ceveh pretaka freon, v primeru konvektorjev pa voda ali glikol.
Ogrevanje s kaminom v bivalnem prostoru je v zadnjem času v porastu. Ima pa svoje prednosti in slabosti. Pri vgradnji je potrebno upoštevati veliko varnostnih ukrepov in sicer:
Ob nezadostnih varnostnih ukrepih je lahko kamin tudi smrtno nevaren !
Večje proizvodne hale in dvorane se praviloma ogrevajo toplozračno, večinoma v kombinaciji s prezračevalnem sistemom. V takem primeru potrebujemo izmenjavo zraka večinoma večjo oziroma vsaj 2 h-1 – celotna količina zraka v prostoru se mora zamenjati ali zavrteti vsaj v pol ure. Tak način ogrevanja je za take prostore tudi najbolj primeren in dodatnih ogreval v tem primeru ne potrebujemo. Lahko pa zaradi varnosti pri ogrevanju kljub temu vgradimo dodatna ogrevala.
Primer pasivnega ogrevanja je neposredno sončno ogrevanje čez steklene površine oken.
Pri ogrevanju novih dobro toplotno izoliranih objektov bistveno lažje dosežemo bivalno ugodje kot pri starejših objektih brez toplotne izolacije in z okni s slabimi toplotnimi karakteristikami. V takih objektih nastopi težava sevanja hladu zunanjih sten in zunanjih oken. Temu se običajno pridruži še sevanje mrzlih tal in stropov. Zato imamo v takih prostorih občutek mraza tudi pri višjih temperaturah zraka. Zrak ogrejemo na primer na +25°C, pa nas še vedno zebe. Z višjo temperaturo zraka nastopi še dodatna težava in sicer znižanje relativne vlažnosti zraka, ki je v zimskem času v vsakem primeru nizka.
Ogrevalni sistem je lahko:
Pri enocevnem sistemu vežemo ogrevala s cevnim ogrevalnim razvodom zaporedno.
Pri dvocevnem sistemu vežemo ogrevala s cevnim ogrevalnim razvodom vzporedno.
Štiricevni pa je v bistvu dvojni dvocevni sistem, kjer ima vsako ogrevalo priklop za dve cevni veji, ki lahko delata istočasno. V takem primeru lahko objekt istočasno ogrevamo in hladimo.
Če je le možno, je najbolje sanitarno toplo vodo ogrevati s sončno energijo s termosolarnimi sprejemniki sončne energije ali pa vsaj s toplotno črpalko. Imamo tudi možnost ogrevanja z ostalimi energetskimi viri. Odločimo se glede na situacijo. Če imamo na primer na razpolago kotel na sekance, izkoristimo ta energetski vir. Energetske vire pa lahko tudi kombiniramo. Lahko na primer poleti ogrevamo s sončnimi kolektorji, pozimi pa z drvmi.
V primeru, kadar moramo upoštevati PURES, pa moramo v energetski bilanci stavbe pri ogrevanju zagotoviti minimalno 25% obnovljivih virov, o čemer podrobneje govori 16. člen tega pravilnika:
16. člen
(obnovljivi viri energije)
(1) Energijska učinkovitost stavbe je dosežena, če je poleg zahtev iz 7. člena tega pravilnika najmanj 25 odstotkov celotne končne energije za delovanje sistemov v stavbi zagotovljeno z uporabo obnovljivih virov energije v stavbi.
(2) Energijska učinkovitost stavbe je dosežena tudi, če je delež končne energije za ogrevanje in hlajenje stavbe ter pripravo tople vode pridobljen na enega od naslednjih načinov:
- najmanj 25 odstotkov iz sončnega obsevanja,
- najmanj 30 odstotkov iz plinaste biomase,
- najmanj 50 odstotkov iz trdne biomase,
- najmanj 70 odstotkov iz geotermalne energije,
- najmanj 50 odstotkov iz toplote okolja,
- najmanj 50 odstotkov iz naprav SPTE z visokim izkoristkom v skladu s predpisom, ki ureja podpore električni energiji, proizvedeni v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom,
- je stavba najmanj 50 odstotkov oskrbovana iz sistema energijsko učinkovitega daljinskega ogrevanja oziroma hlajenja.
(3) Šteje se, da je energijska učinkovitost stavbe dosežena, če je dovoljena letna potrebna toplota za ogrevanje stavbe, preračunana na enoto kondicionirane površine oziroma površino stavbe za najmanj 30 odstotkov nižja od mejne vrednosti iz 7. člena tega pravilnika.
(4) Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena se za enostanovanjske stavbe šteje, da je energijska učinkovitost dosežena, če je vgrajenih najmanj 6 m2 (svetle površine) sprejemnikov sončne energije z letnim donosom najmanj 500 kWh/(m2a).
Pri dokončni izbiri ogrevalnega sistema in energentov moramo preveriti tudi cene energentov. Cene energentov enostavno dobimo na spletni strani z iskalnikom Google ali s kakšnim drugim iskalnikom in iskalnim nizom »cene energentov«. Še najbolj pregledne so trenutno cene, ki jih objavlja energetska svetovalna organizacija Ensvet Nova Gorica. Zelo pregleden je na primer energetski kalkulator podjetja Seltron na njihovi spletni strani.
Najcenejši energent je v vsakem primeru sončna energija, potem pa sledijo lesni sekanci. Trenutno najdražja energenta pa sta električna energija in utekočinjeni naftni plin. Seveda moramo pri tem omeniti, da tudi toplotne črpalke za ogrevanje porabljajo električno energijo, vendar le do določene mere – podrobneje je to opisano v poglavju o toplotnih črpalkah.
Investitorjem priporočamo, da pred dokončno odločitvijo o ogrevalnem sistemu pridobijo vse potrebne informacije – najbolje pri projektantu strojnih inštalacij.
Dopolnjeno 14.2.2017, projektant Dušan Škerlj
SONČNA LEDINA, energetsko svetovanje, projektiranje, inženiring, Dušan Škerlj s.p.
Begunje pri Cerknici 68A
1382 Begunje pri Cerknici
GSM: 031 47 95 98
E-pošta: info@soncna-ledina.si
vsak delovnik od 8:00 -16:00,
SONČNA LEDINA, Dušan Škerlj s.p.
Begunje pri Cerknici 68A, 1382 Begunje pri Cerknici
M: 031 47 95 98 E: info@soncna-ledina.si
Delovni čas: Ponedeljek - petek: 8:00 -16:00 Po predhodnem dogovoru tudi izven termina, telefonske informacije je možno dobiti tudi izven delovnega časa. |
![]() |
2017 © Avtorske pravice pridržane
SONČNA LEDINA, Dušan Škerlj s.p.
Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje
Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.