Ogrevanje stavb

Na sliki vidimo še primer zalivanja cevi za talno ogrevanje z betonom. Stroj za doziranje oziroma potiskanje betona po gibljivi cevi se nahaja zunaj hiše na dvorišču.

Stensko ogrevanje

Je tudi izvedljivo, vendar se redko izvaja, ker pri novogradnjah praviloma zadošča talno ogrevanje. Znan je primer stenskega ogrevanja pri pasivni hiši na Gorenjskem, kjer je bilo namesto talnega ogrevanja uporabljeno stensko ogrevanje. Hiša je bila tako dobro grajena, da je bila površina za vgradnjo talnega ogrevanja enostavno prevelika. Stropno ogrevanje je energetsko najbolj neugodno, ker nam vsa toplota razen sevalnega dela, ostane pod stropom. Če že imamo stropno hlajenje, potem lahko isto vejo porabimo za stropno ogrevanje, ni pa nujno.

Ogrevanje s toplotno črpalko zrak/zrak

Je podobno konvektorskemu ogrevanju. V obeh primerih nam kroži notranji zrak prostora čez prenosnik toplote. Pri konvektorjih imamo poleg prisilnega kroženja z ventilatorji možnost tudi naravnega kroženja, vendar mora biti za ta namen prilagojen konvektor, ki potem deluje po podobnem principu kot radiator. Razlika med obema tipoma ogrevanja je v mediju, ki prenaša toploto. V primeru toplotne črpalke zrak/zrak se nam po ceveh pretaka freon, v primeru konvektorjev pa voda ali glikol.

Ogrevanje s kaminom 

Ogrevanje s kaminom v bivalnem prostoru je v zadnjem času v porastu. Ima pa svoje prednosti in slabosti. Pri vgradnji je potrebno upoštevati veliko varnostnih ukrepov in sicer:

• Zgorevalni zrak je potrebno zajemati iz zunanjosti objekta, odprta ognjišča so poseben problem,
• Zagotoviti je potrebno poseben sistem delovanja kuhinjske nape v primeru kadar imamo vgrajeno kuhinjsko napo,
• Zagotoviti je potrebno tehnično ustrezen odvod dima,
• V bivalni prostor, kjer je nameščen kamin, je potrebno montirati senzor oziroma detektor ogljikovega monoksida,
• Zagotoviti ostale potrebne tehnične pogoje za varno delovanje.

Ob nezadostnih varnostnih ukrepih je lahko kamin tudi smrtno nevaren !

Večje proizvodne hale in dvorane se praviloma ogrevajo toplozračno, večinoma v kombinaciji s prezračevalnem sistemom. V takem primeru potrebujemo izmenjavo zraka večinoma večjo oziroma vsaj 2 h^-1 – celotna količina zraka v prostoru se mora zamenjati ali zavrteti vsaj v pol ure. Tak način ogrevanja je za take prostore tudi najbolj primeren in dodatnih ogreval v tem primeru ne potrebujemo. Lahko pa zaradi varnosti pri ogrevanju kljub temu vgradimo dodatna ogrevala.

Pasivno ogrevanje

Primer pasivnega ogrevanja je neposredno sončno ogrevanje čez steklene površine oken.

Pri ogrevanju novih dobro toplotno izoliranih objektov bistveno lažje dosežemo bivalno ugodje kot pri starejših objektih brez toplotne izolacije in z okni s slabimi toplotnimi karakteristikami. V takih objektih nastopi težava sevanja hladu zunanjih sten in zunanjih oken. Temu se običajno pridruži še sevanje mrzlih tal in stropov. Zato imamo v takih prostorih občutek mraza tudi pri višjih temperaturah zraka. Zrak ogrejemo na primer na +25°C, pa nas še vedno zebe. Z višjo temperaturo zraka nastopi še dodatna težava in sicer znižanje relativne vlažnosti zraka, ki je v zimskem času v vsakem primeru nizka.

Ogrevalni sistem je lahko:

• Enocevni,
• Dvocevni ali
• Štiricevni

Pri enocevnem sistemu vežemo ogrevala s cevnim ogrevalnim razvodom zaporedno.

Pri dvocevnem sistemu vežemo ogrevala s cevnim ogrevalnim razvodom vzporedno.

Štiricevni pa je v bistvu dvojni dvocevni sistem, kjer ima vsako ogrevalo priklop za dve cevni veji, ki lahko delata istočasno. V takem primeru lahko objekt istočasno ogrevamo in hladimo.

Ogrevanje sanitarne tople vode

Če je le možno, je najbolje sanitarno toplo vodo ogrevati s sončno energijo s termosolarnimi sprejemniki sončne energije ali pa vsaj s toplotno črpalko. Imamo tudi možnost ogrevanja z ostalimi energetskimi viri. Odločimo se glede na situacijo. Če imamo na primer na razpolago kotel na sekance, izkoristimo ta energetski vir. Energetske vire pa lahko tudi kombiniramo. Lahko na primer poleti ogrevamo s sončnimi kolektorji, pozimi pa z drvmi.

V primeru, kadar moramo upoštevati PURES, pa moramo v energetski bilanci stavbe pri ogrevanju zagotoviti minimalno 25% obnovljivih virov, o čemer podrobneje govori 16. člen tega pravilnika:

16. člen

(obnovljivi viri energije)

(1) Energijska učinkovitost stavbe je dosežena, če je poleg zahtev iz 7. člena tega pravilnika najmanj 25 odstotkov celotne končne energije za delovanje sistemov v stavbi zagotovljeno z uporabo obnovljivih virov energije v stavbi. 
(2) Energijska učinkovitost stavbe je dosežena tudi, če je delež končne energije za ogrevanje in hlajenje stavbe ter pripravo tople vode pridobljen na enega od naslednjih načinov: 
- najmanj 25 odstotkov iz sončnega obsevanja, 
- najmanj 30 odstotkov iz plinaste biomase, 
- najmanj 50 odstotkov iz trdne biomase, 
- najmanj 70 odstotkov iz geotermalne energije, 
- najmanj 50 odstotkov iz toplote okolja, 
- najmanj 50 odstotkov iz naprav SPTE z visokim izkoristkom v skladu s predpisom, ki ureja podpore električni energiji, proizvedeni v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom, 
- je stavba najmanj 50 odstotkov oskrbovana iz sistema energijsko učinkovitega daljinskega ogrevanja oziroma hlajenja. 
(3) Šteje se, da je energijska učinkovitost stavbe dosežena, če je dovoljena letna potrebna toplota za ogrevanje stavbe, preračunana na enoto kondicionirane površine oziroma površino stavbe za najmanj 30 odstotkov nižja od mejne vrednosti iz 7. člena tega pravilnika. 
(4) Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena se za enostanovanjske stavbe šteje, da je energijska učinkovitost dosežena, če je vgrajenih najmanj 6 m2 (svetle površine) sprejemnikov sončne energije z letnim donosom najmanj 500 kWh/(m2a).

Pri dokončni izbiri ogrevalnega sistema in energentov moramo preveriti tudi cene energentov. Cene energentov enostavno dobimo na spletni strani z iskalnikom Google ali s kakšnim drugim iskalnikom in iskalnim nizom »cene energentov«. Še najbolj pregledne so trenutno cene, ki jih objavlja energetska svetovalna organizacija Ensvet Nova Gorica. Zelo pregleden je na primer energetski kalkulator podjetja Seltron na njihovi spletni strani.

Najcenejši energent je v vsakem primeru sončna energija, potem pa sledijo lesni sekanci. Trenutno najdražja energenta pa sta električna energija in utekočinjeni naftni plin. Seveda moramo pri tem omeniti, da tudi toplotne črpalke za ogrevanje porabljajo električno energijo, vendar le do določene mere – podrobneje je to opisano v poglavju o toplotnih črpalkah.

Investitorjem priporočamo, da pred dokončno odločitvijo o ogrevalnem sistemu pridobijo vse potrebne informacije – najbolje pri projektantu strojnih inštalacij.

Dopolnjeno 14.2.2017, projektant Dušan Škerlj

info@soncna-ledina.si