Prezračevanje je izmenjava svežega zunanjega zraka z iztrošenim notranjim zrakom. Kroženje zraka znotraj prostorov ni prezračevanje. Primer, ki ni prezračevanje je uporaba obtočne kuhinjske nape, ki odsesava zrak nad termičnim blokom (kuhalnikom), ga prefiltrira in vrača nazaj v prostor.
Ustrezno prezračevanje je najpomembnejši dejavnik bivalnega ugodja v zaprtih prostorih. Prezračevanje zaprtih prostorov je tudi najosnovnejši pogoj zagotavljanja zdravja stanovalcev in zaposlenih. Zavedati se moramo, da je delovna storilnost v prostorih, ki niso ustrezno prezračevani, bistveno slabša. Še posebej se delovna storilnost ter koncentracija prisotnih zmanjša v zaprtih prostorih z velikim številom prisotnih na delovno površino – na primer v sejnih sobah ali dvoranah, če nimamo zadostnega prezračevanja. Takrat se zmanjša količina kisika in prekomerno poveča količina CO2.
Pretirano varčevanje pri investicijah v prezračevalne naprave je še posebej zgrešeno pri poslovnih prostorih, kjer je povzročena škoda zaradi zmanjšane delovne storilnosti praviloma večja od privarčevanih sredstev pri investicijah. Drugače povedano, varčevanje na račun prevelikega zmanjšanja prezračevalnih količin, izbire cenejših neprimernih vpihovalnih elementov in podobno, ni smiselno.
Poznamo tri osnovne načine prezračevanja:
Pri naravnem prezračevanju moramo z rednim odpiranjem oken na prepih zagotoviti ustrezno prezračevanje.
Pri prisilnem prezračevanju se notranji iztrošen zrak izmenjuje z zunanjim svežim zrakom samodejno. Za to poskrbi ventilator. V primeru rekuperatorja pa nam sistem omogoča tudi vračanje toplote iztrošenega zraka. Odvisno od stopnje izkoristka, vendar nam boljši rekuperatorji omogočajo, da z izmenjavo iztrošenega zraka skoraj nimamo več toplotnih izgub. Poleg tega rekuperator (prenosnik toplote zrak/zrak) v poletnem času ob hlajenju zunanjega svežega zraka poskrbi še za izločanje prekomerne vlage iz zraka. Obstajajo tudi izvedbe prezračevalnih naprav, ki poleg razvlaževanja v poletnem času omogočajo tudi navlaževanje v zimskem času. V zimskem času je problem vlažnosti zunanjega zraka ravno obraten kot poleti. Ko pozimi zunanji zrak ogrejemo, se mu relativna vlažnost zmanjša. Premajhna relativna vlažnost ozračja pa negativno vpliva na bivalno ugodje.
Glede same izvedbe strojnih instalacij je prezračevanje z rekuperacijo zahtevnejše kakor prezračevanje brez rekuperacije. V primeru vračanja toplote moramo po celotnem objektu razpeljati veliko število relativno debelih prezračevalnih cevi ali kanalov, ki morajo biti ustrezno toplotno in zvočno izolirane. V primeru brez vračanja toplote vse te cevi odpadejo, potrebujemo le ventilatorje (in mogoče nekaj odvodnih cevi) ter rešetke za zajem svežega zraka. Obstajajo pa tudi stenske izvedbe naprav z vračanjem toplote, ki so namenjene le enemu ali več manjšim prostorom in prav tako ne potrebujejo razvodov cevi.
Če hočemo imeti novo zgradbo v skladu s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES), potem se sistemu prezračevanja z vračanjem toplote praktično ne moremo izogniti – zaradi zahtev po majhnih toplotnih izgubah objekta. Tudi pri sanacijah obstoječih stavb se vgrajuje prezračevanje z vračanjem toplote predvsem tam, kjer se investitorji poleg ugodnega bivalnega ugodja želijo doseči tudi zmanjšanje toplotnih izgub objekta.
Prekomerno pihanje oziroma prepih na delovnih mestih oziroma v bivalnih prostorih moramo z ustreznim načrtovanjem in izvedbo vnaprej preprečiti. Trenutno veljavni Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb (Uradni list RS št.:42/2002) v svojih prilogah predpisuje načrtovano hitrost zraka, ki je osnova za načrtovanje, izvedbo in morebitne naknadne reklamacije investitorjev:
Lokalna temperatura zraka |
Načrtovana hitrost zraka |
Θi = 20°C |
v ≤ 0,18 m/s |
Θi = 22°C |
v ≤ 0,22 m/s |
Θi = 24°C |
v ≤ 0,26 m/s |
Θi = 26°C |
v ≤ 0,30 m/s |
Zavedati se moramo, da bomo imeli kljub doseženim vrednostim hitrosti zraka skladno z zgornjo tabelo vedno določen odstotek ljudi, ki bodo nezadovoljni oziroma se bodo pritoževali zaradi prepiha. Zato je pametno načrtovati in izvajati prezračevalne sisteme tako, da hitrosti zraka v bivalnih oziroma delovnih conah zmanjšamo na najmanjšo možno mero, po možnosti na bistveno manjše vrednosti kot je predpisano.
Kot je razvidno iz gornje tabele, pa tudi znano iz prakse, je prepih oziroma prevelika hitrost zraka v bivalni coni bistveno bolj problematična pri nizkih temperaturah zraka, zato moramo biti še posebej previdni pri kombinaciji hlajenja in prezračevanja, kadar hladimo prostore s prezračevalnim sistemom.
Omeniti velja še priporočilo, da je prezračevalni sistem z vračanjem odpadne toplote zelo primeren za alergike, ki so občutljivi na alergene v zraku. Prezračevalne naprave z vračanjem odpadne toplote vsebujejo tudi zračne filtre, ki izločajo trdne alergene iz zraka (primer cvetnega prahu). V primeru delovanja prezračevanja z vračanjem odpadne toplote običajno naravno prezračevanje z odpiranjem oken ni več potrebno. Znane so celo izvedbe, kjer so v takih primerih vgrajena okna brez možnosti odpiranja. Prezračevanje brez odpiranja oken nam prepreči vnos mrčesa v stavbo.
Še nekaj primerov iz objektov z obrazložitvijo:
Na sliki vidimo pravilen način vgradnje prezračevalne komore v betonsko ploščo med pritličjem in nadstropjem. Že v fazi betoniranja je bil v ploščo vstavljen čep, da ni bilo potem naknadno potrebno vrtati betonske plošče. Premer čepa oziroma luknje v betonski plošči je praviloma kar nekaj večji, da potem z montažo nimamo težav. Prezračevalna komora je zamašena s čepom, ki preprečuje vdiranje prahu in ostalih nečistoč v njeno notranjost.
Tehnološko odsesavanje je pri prezračevanju potrebno še posebej skrbno načrtovati. Odvisno od vrste kontaminiranega zraka, vendar pogosto ga ne smemo vračati nazaj v prostor. V takem primeru imamo, če je to seveda primerno in upravičeno, še vedno možnost vračanja odpadne toplote nazaj v prostor. Na sliki imamo primer vračanja odpadne toplote iz procesa spajkanja nazaj v prostor. V primeru presežkov toplotne energije, pa nam sistem izpušča kontaminiran zrak na prosto brez vračanja odpadne toplote. Vedno pa gre kontaminiran zrak prek ustreznih filtrov.
Pri sanaciji ali zamenjavi prezračevalnih naprav, ki se nahajajo v neposredni bližini stanovanj moramo biti zelo pozorni na hrupnost naprav. Še posebej v takem primeru ne smemo prekoračiti zakonsko predpisanih zgornjih vrednosti hrupa. V takih primerih je najbolje vgrajevati opremo z najmanjšo stopnjo hrupa, kar jih je možno dobiti na tržišču. To velja tudi za ostale strojne naprave, ne samo za prezračevalne.
Prezračevanje profesionalnih kuhinj
Prezračevanje profesionalnih kuhinj izvajamo oziroma projektiramo skladno s standardom VDI 2052 ; Raumlufttechnische Anlagen für Küchen; 2006-04 ter skladno s slovensko zakonodajo.
Odsesavanje je potrebno izvajati nad termičnimi bloki, iz pralnih linij in iz kontaminiranih con. Prezračevanje lahko izvedemo s kuhinjskimi napami ali s prezračevalnim stropom. Izvedba s prezračevalnim stropom je praviloma dražja pri investiciji pa tudi dražja pri porabi energije zaradi večjih prezračevalnih količin.
Dopolnjeno 14.2.2017, projektant Dušan Škerlj
SONČNA LEDINA, energetsko svetovanje, projektiranje, inženiring, Dušan Škerlj s.p.
Begunje pri Cerknici 68A
1382 Begunje pri Cerknici
GSM: 031 47 95 98
E-pošta: info@soncna-ledina.si
vsak delovnik od 8:00 -16:00,
SONČNA LEDINA, Dušan Škerlj s.p.
Begunje pri Cerknici 68A, 1382 Begunje pri Cerknici
M: 031 47 95 98 E: info@soncna-ledina.si
Delovni čas: Ponedeljek - petek: 8:00 -16:00 Po predhodnem dogovoru tudi izven termina, telefonske informacije je možno dobiti tudi izven delovnega časa. |
2017 © Avtorske pravice pridržane
SONČNA LEDINA, Dušan Škerlj s.p.
Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje
Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.