Pri projektiranju ogrevalnih, hladilnih in prezračevalnih sistemov skupaj s poslovnimi partnerji dajemo prednost okolju prijaznim rešitvam, za katere se izkaže, da so v svoji življenjski dobi finančno najugodnejše, če upoštevamo začetno investicijo, obratovalne stroške in stroške energenta skupaj. Bližnjice s cenejšimi rešitvami so na kratek rok sicer vedno cenejše, vendar skozi celotno življenjsko dobo običajno ne.
Kot je znano, k obnovljivim virom energije štejemo biomaso (drva, pelete, sekance), geotermalno energijo, sončno energijo, vetrno energijo in vodno energijo.
Strojno opremo in sistem strojnih instalacij v končni fazi vedno izbere investitor, vendar smo pri tem dolžni upoštevati veljavno zakonodajo in pravila stroke.
Pri načrtovanju strojnih inštalacij in strojne opreme je potrebno upoštevati predvsem:
Pri projektiranju ogrevanja je potrebno najprej določiti toplotne izgube objekta - skupne izgube in po posameznih prostorih. Toplotne izgube objekta določamo v skladu s standardom SIST EN 12831:2004.
Pri projektiranju hlajenja je potrebno najprej določiti toplotne dobitke, ki jih določamo po standardu VDI 2078:1996-07 (Recknagel 73. Aufgabe).
Prezračevanje projektiramo v skladu s Pravilnikom o prezračevanju in klimatizaciji stavb (Ur.l.RS št.:42/2002).
Področja projektiranja oziroma načrtovanja strojnih inštalacij so:
Sistemi strojnih inštalacij, naprav, opreme, izvedbe in energenti:
PGD – projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja
PZI – projekt za izvedbo
PID – projekt izvedenih del
Pogoj za tehnični prevzem objekta je poleg navedene dokumentacije tudi opravljen uradno opravljen gradbeni nadzor, ki praviloma vključuje nadzor gradbenih in obrtniških del, nadzor elektro del ter nadzor strojno inštalacijskih del.
Predpisi v zvezi z enostanovanjskimi objekti so trenutno taki, da za te objekte investitorji ne potrebujejo načrta strojnih inštalacij PGD. Največkrat investitorji ne naročijo niti načrta PZI za strojne inštalacije. Zato so pri izvedbah pogosto težave, ker izvajalci nimajo zaposlenih svojih projektantov, večinoma pa tudi ne premorejo ustreznega projektantskega znanja. Poleg tega investitorji brez popisa materiala in del, ki je sestavni del načrta PZI, težje pridobivajo primerljive ponudbe konkurenčnih izvajalcev strojnih inštalacij.
Pri novogradnjah kakor tudi pri prenovah stanovanjskih poslovnih in ostalih objektov moramo z gradnjo zagotoviti ustrezne bivalne pogoje, ki morajo biti vsaj tako dobri, kot jih zahteva zakonodaja in tehnični predpisi.
Dejavniki bivalnega ugodja, na katere lahko vplivamo z načrtovanjem in gradnjo:
Vsi navedeni dejavniki so pomembni in zelo vplivni, zato jih moramo upoštevati v vsakem primeru. Nekoliko manj zahtevni glede dejavnikov bivalnega ugodja smo lahko le v primeru inženirsko tehničnih objektov, ki niso namenjeni stalni prisotnosti ljudi. Vendar mora biti tudi v tem primeru zagotovljena ustrezna varnost vseh prisotnih.
Osnovne zahteve glede bivalnih pogojev v delovnih prostorih so predpisane v Pravilniku o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih in sicer:
Glede temperature v prostorih so zahteve podrobneje opredeljene v 25. členu:
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da temperatura zraka v delovnih prostorih med delovnim časom ustreza fiziološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in fizične obremenitve delavcev pri delu, razen v hladilnicah, kjer upošteva kriterije za delo v mrazu.
(2) Za izpolnjevanje zahtev iz prejšnjega odstavka mora delodajalec upoštevati določila slovenskih standardov za toplotno udobje.
(3) Temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati +28 °C. Izjema so t.i. vroči delovni prostori, kjer temperatura zraka lahko preseže +28 °C, vendar mora delodajalec v tem primeru poskrbeti, da temperatura zraka v pomožnih prostorih, hodnikih in stopniščih, ki so v povezavi z vročimi delovnimi prostori, ni višja od +20 °C.
Glede površinskih temperatur so zahteve podrobneje opredeljene v 3. in 4. točki 37. člena:
(3) Tla, stene, stropi in strehe delovnih prostorov morajo biti toplotno izolirana, pri čemer mora delodajalec upoštevati vrsto dela in fizično aktivnost delavcev pri delu. Tla delovnih prostorov, v katerih se delavci zaradi dela zadržujejo več kot dve uri dnevno, morajo imeti koeficient toplotne prevodnosti manjši od 6 W/m2K.
(4) Temperatura tal delovnih prostorov ne sme biti nižja od 19 °C in ne višja od 29 °C. Temperatura tal delovnih prostorov, v katerih se delavci zadržujejo več kot 2 uri dnevno, ne sme biti višja od 27 °C.
Nadalje je potrebno glede temperature upoštevati tudi 3. točko 94. člena:
(3) Delavcu, ki opravlja lažja fizična dela na prostem na stalnem delovnem mestu, mora delodajalec med 1. novembrom in 31. marcem omogočiti občasno obiskovanje ogrevanega prostora v primeru, če zunanja temperatura zraka pade pod +16 °C.
Glede relativne vlažnosti so zahteve podrobneje opredeljene v 22. členu:
(1) Delodajalec, ki delovni prostor prezračuje s prezračevalno ali klimatsko napravo, mora zagotoviti, da naprava v prostor dovaja zrak s takšnim odstotkom relativne vlažnosti, ki zagotavlja delavcem udobje pri delu.
(2) Relativna vlažnost dovedenega zraka je odvisna od njegove temperature in ne sme presegati naslednjih vrednosti:
- 80% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 20 °C;
- 73% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 22 °C;
- 65% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 24 °C;
- 60% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 26 °C;
- 55% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 28 °C.
(3) Relativna vlažnost dovedenega zraka ne sme biti nižja od 30%.
Glede temperatur in prezračevanja je potrebno upoštevati tudi priloge I, II in III istega pravilnika:
Priloga I: Sistemi naravnega prezračevanja delovnih prostorov
Priloga II: Število izmenjav zraka v pomožnih prostorih
Priloga III: Temperatura v pomožnih prostorih v ogrevalni sezoni
Prav tako je potrebno pri dokončni določitvi potrebnih pogojev v stavbi upoštevati še preostale veljavne zakone in predpise s tega področja, ki pa jih v nadaljevanju ne navajamo.
Prva in najpomembnejša naloga pred pričetkom izdelave načrtov strojnih inštalacij in strojne opreme je določitev bivalnih / delovnih pogojev v stavbi. Investitor oziroma naročnik, še posebej velja to za poslovne in industrijske objekte, običajno bolje pozna svoje specifične delovne pogoje, zato jih mora podati projektantu pred izdelavo načrtov. Temu je podrejeno vse ostalo. Če investitor nima posebnih zahtev glede bivalnih / delovnih pogojev, se upoštevajo zakonsko določeni pogoji, ki pa morajo biti v vsakem primeru tako ali tako upoštevani.
Objekti so lahko tudi take narave, da je pred pričetkom izdelave načrtov strojnih inštalacij in strojne opreme potrebno pridobiti:
Od lokalnih komunalnih podjetij in distributerjev pa je predhodno potrebno pridobiti pogoje za priklop vodovoda, kanalizacije, zemeljskega plina, utekočinjenega naftnega plina.
Elaborat gradbene fizike pa pripravi arhitekt v sklopu arhitekture in sicer je to potrebno samo v primeru pridobivanja gradbenega dovoljenja, to je priloga načrta PGD.
Arhitektura je pri načrtovanju strojnih inštalacij izredno pomembna. Pred pričetkom načrtovanja moramo točno vedeti ali gre za prenovo ali novogradnjo, imeti moramo točen načrt kompletne arhitekture. Včasih niti to ne zadošča. Vedeti je potrebno tudi to ali so predvidene razširitve arhitekture ter kakšnih kapacitet. Če na primer gradimo kotlovnico za ogrevanje, moramo imeti podatek, ali bodo na to kotlovnico priklopljeni tudi novi objekti, ki še niso zgrajeni.
Poleg tega je zelo pomemben tip arhitekture in njegovi elementi. V zvezi s hlajenjem je arhitektura še posebej pomembna. Že pri načrtovanju je potrebno poskrbeti za zunanja senčila oken, da nimamo prevelikih toplotnih dobitkov.
Pri starih objektih je posebej pomembno, da se montaža toplotne izolacije izvede strokovno ustrezno. Pri nepravilni montaži toplotne izolacije lahko pride do kondenzacije vlage na površini stene ali v notranjosti stene. Pomembni so tudi detajli pri reševanju toplotnih mostov. Tako pri stenah kot tudi pri reševanju toplotnih mostov se lahko poslužimo rešitve dviga površinske temperature sten s pleskanjem s posebno termo barvo, ki dvigne površinsko temperaturo sten in s tem zmanjšuje možnost kondenzacije.
Pri starejših, toplotno slabše izoliranih objektih ali celo objektih brez toplotne izolacije, je v zimskem času velik problem hladnega sevanja zunanjih sten in toplotno neizoliranih streh. To je potrebno pri načrtovanju ogrevanja upoštevati.
Že v fazi načrtovanja arhitekture je potrebno za strojno opremo zagotoviti prostore ustreznih velikosti in položajev.
Pri načrtovanju arhitekture je zato zelo pomembno dobro sodelovanje med vsemi projektanti in arhitektom. S končno rešitvijo se mora strinjati v vsakem primeru investitor (naročnik), ki sodeluje že v fazi nastajanja načrtov.
Dopolnjeno 14.2.2017, projektant Dušan Škerlj
SONČNA LEDINA, energetsko svetovanje, projektiranje, inženiring, Dušan Škerlj s.p.
Begunje pri Cerknici 68A
1382 Begunje pri Cerknici
GSM: 031 47 95 98
E-pošta: info@soncna-ledina.si
vsak delovnik od 8:00 -16:00,
SONČNA LEDINA, Dušan Škerlj s.p.
Begunje pri Cerknici 68A, 1382 Begunje pri Cerknici
M: 031 47 95 98 E: info@soncna-ledina.si
Delovni čas: Ponedeljek - petek: 8:00 -16:00 Po predhodnem dogovoru tudi izven termina, telefonske informacije je možno dobiti tudi izven delovnega časa. |
2017 © Avtorske pravice pridržane
SONČNA LEDINA, Dušan Škerlj s.p.
Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje
Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.